Odgovornost človeka je nekaj strašnega, vendar obenem
tudi čudovitega!
Naravnost zastrašujoče je, da sem v vsakem trenutku odgovoren
za drugega,
da je vsaka odločitev – od najmanjše do največje – odločitev
"na veke vekov"
in da v vsakem trenutku izkoristim ali zapravim
priložnost.
Vsak trenutek prinaša tisoče možnosti, vendar lahko izberem samo
eno
– toda s tem vse ostale obsodim na neobstoj, prav tako "na veke
vekov".
Vendar je čudovito tudi spoznanje, da je moja lastna prihodnost
ter prihodnost stvari in ljudi okoli mene v vsakem trenutku odvisna od moje
odločitve,
naj bodo možnosti še tako majhne.
To, kar uresničim v tem trenutku,
in to, kar prikličem v življenje,
iztrgam v resničnost in obvarujem pred minljivostjo.