Človek se ne rešuje sam, rešuje ga Drugi, tisti, ki je ob njem.

Drugi me je poklical v življenje, mi dal ime in me znova kliče.

Ne morem ga preslišati, njegov klic je v meni.

Četudi ne izgovori ničesar, je vendarle ob meni njegova roka, ki se me tiče.

Vame je uperjen njegov pogled, njegov nemočni goli obraz, ki mi govori:

Ne smeš me prizadeti!

In njegov obraz je tisti, ki me prosi pomoči, kruha in besede.

Vse, kar lahko naredim, je, da mu odgovorim, da stegnem roko in da nekaj storim zanj,

skratka, da se prebudim kot človek.

Edvard Kovač

Miki Sato